Na perujskih predsedniških volitvah rekordno število kandidatov

Perujci bodo v nedeljo volili novega predsednika in vseh 190 članov obeh domov kongresa, potem ko je južnoameriško državo zaznamovalo skoraj deset let političnih pretresov, odstopov in odstavitev, začasnih vlad in korupcijskih škandalov. Od leta 2018 se je zamenjalo kar osem predsednikov.

Do zadnje menjave v predsedniški palači je prišlo sredi februarja. Kongres je takrat imenoval Joseja Mario Balcazarja iz leve stranke Svobodni Peru za začasnega voditelja države, dokler 28. julija ne bo zaprisegel novoizvoljeni predsednik.

Za položaj se bo v nedeljo potegovalo rekordnih 35 kandidatov, za zmago v prvem krogu bi moral eden izmed njih zbrati več kot 50 odstotkov glasov, zato je skoraj neizogibno, da bo Peru novega predsednika dobil šele po drugem krogu, ki bo 7. junija.

Volilni glasovi močno razdrobljeni

Glasovi približno 27 milijonov volilnih upravičencev bodo glede na javnomnenjske raziskave, ki so jih zbrale tuje tiskovne agencije, močno razdrobljeni.

Volivce sicer najbolj skrbijo splošna negotovost, kriminal in korupcija, kar v svojih predvolilnih nastopih naslavljajo tudi kandidati. Precej ljudi je še neodločenih, v ospredju pa so trenutno zlasti trije desni kandidati, kažeta analizi agencije Reuters in portala AS/COA.

Najvišji delež podpore s približno 13 do 15 odstotki beleži 50-letna Keiko Fujimori hči nekdanjega perujskega predsednika japonskega rodu Alberta Fujimorija, ki je državo vodil med letoma 1990 in 2000, pred smrtjo leta 2024 pa je 16 let preživel v zaporu zaradi zločinov proti človečnosti.

Keiko Fujimori, vodja konservativne stranke Moč ljudstva in vodilna predstavnica desnega opozicijskega bloka v kongresu, se bo za predsedniški stolček potegovala že četrtič. V dosedanjih treh poskusih se je vsakič uvrstila v drugi krog.

Predstavlja se kot zaveznica Washingtona, zavzema se za tuje naložbe in obljublja zanesljivejše partnerstvo z ZDA v primerjavi s tekmeci, ki jih opisuje kot "bližje Pekingu". Njena kampanja se opira tudi na javni red in mir, kar odraža militantno varnostno politiko, značilno za predsedovanje njenega očeta.

Na drugem mestu kandidat desnosredinske stranke

S podporo, ki se giblje med osmimi in desetimi odstotki, ji na drugem mestu sledi 62-letni znani komik Carlos Alvarez, kandidat desnosredinske stranke Država za vse. Pred volitvami je večkrat ostro kritiziral politično elito in skuša izkoristiti nezadovoljstvo volivcev z obstoječim sistemom.

Alvarez zagovarja populistična stališča in v ospredje postavlja boj proti kriminalu in korupciji. Primerjal se je tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in njegovim prehodom iz sveta zabave v politiko. Kritiki mu medtem očitajo nestrokovnost in površinska stališča.

Podobno stopnjo podpore na tretjem mestu dosega 65-letni ultrakonservativni poslovnež Rafael Lopez Aliaga, ki je svoje premoženje ustvaril v hotelirstvu in železnicah. Med letoma 2023 in 2025 je bil župan prestolnice Lima, poznan pa je tudi pod vzdevkom Porky zaradi podobnosti z likom pujska iz ameriških risank Looney Tunes.

V zadnjih letih se je vse bolj približeval skrajno desnim stališčem, med kampanjo pred predsedniškimi volitvami leta 2021 se je primerjal z nekdanjim skrajno desnim brazilskim predsednikom Jairjem Bolsonarom in se označil za "perujskega Bolsonara". Je odločen nasprotnik splava in istospolnih porok ter nekdanji član kontroverzne katoliške organizacije Opus Dei.